Slovenščina

AVTONOSTALGIJA – YOUNGTIMER KLUB

80&90

youngtimer avtonostalgija 1 - YOUNGTIMER

INFO: Prevodi so ustvarjeni z vtičnikom za samodejno prevajanje s pomočjo Google Translate.

Avtonostalgija 80 & 90 - Youngtimer scena

Postani naš član/ica

Ob plačilu članarine po pošti prejmete klubsko kapo,  klubsko majico in dodatni popust pri pridobitvi certifikata za starodobno in Youngtimer vozilo.

Gradimo skupnost

Pridruži se avtomobilskim navdušencem. Z vsakim dnem nas je vse več. Facebook uporabljamo tudi za dodatno obveščanje o dogodkih. Veseli bomo tvoje družbe.

Avtonostalgija 80’&90′

Slovenija je država z dobro razvito tehnično kulturo, žal pa smo bili ljubitelji avtomobilov iz naše polpretekle zgodovine pri tem dolgo povsem zapostavljeni. Da bi se stvari premaknile na bolje, sva se Tomaž Beguš in Janez Tomc v letu 2018 odločila, da bova na slovenski sceni orala ledino na tem področju. Oba dva sva namreč pripadnika generacije, ki je vozniški izpit opravila še v dobi kaset, videorekorderjev in 286 PC-jev na velike diskete.

Najin namen je bil predvsem druženje enako mislečih, izmenjava izkušenj in seveda ohranjanje tehnične kulture. Za zgled sva vzela številne dobre prakse iz tujine.
Tako je nastala Avtonostalgija 80&90, slovenski youngtimer klub in posledično tudi slovenska Youngtimer scena.

Kaj je Youngtimer?

To je praviloma izjemno ohranjeno in ljubiteljsko voženo vozilo iz 80-ih in 90-ih…

Kaj ne spada k nam?

Razne “čunga-lunga” predelave so najhujši sovražnik avtomobilske tehnične kulture.

Dobre prakse

V tujini je Youngtimer že dolgo uveljavljen avtomobilski pojem.

Slovenija v 80ih & 90ih

Številne zanimive avtomobilske zgodbe, tako pozitivne, kot negativne. 

Zakaj ravno to obdobje?

Evolucija avtomobila v 80-ih in 90-ih letih je bila res fascinantna.

Youngtimer certifikat

V sodelovanju s slovensko veteransko avto-moto zvezo SVAMZ in v skladu usmeritvami FIVA naš klub ureja tudi pridobitev youngtimer certifikatov (mladodobnik) za perspektivna ljubiteljska vozila, ki še niso dopolnila 30 let. Ker bi radi preprečili zlorabe, smo postavili stroge kriterije.

Pogoji za pridobitev

Vozilo mora biti ljubiteljsko voženo in vzdrževano. Vožnja pozimi in po dnevnih opravkih nima nič skupnega z ohranjanjem tehnične kulture.

1. Zaveza k omejenemu številu letno prevoženih kilometrov (največ 3.000 na leto, izjemoma do 5.000).
2. Hramba vozila v garaži oz. na suhem.
3. Lastništvo še enega avtomobila za vsakodnevno uporabo.
4. Odstranitev vgrajene plinske inštalacije, v kolikor jo avtomobil ima.
5. Ohranjenost
Načeloma je zahtevano stanje ohranjenosti 1 ali 2 (1 je najboljše na petstopenjski lestvici). V kolikor gre za bolj množIčne modele iz konca 90-ih, je stanje 1 pogoj za pridobitev certifikata. S tem je seveda mišljeno tudi izredno majhno skupno število kilometrov.
6. Originalnost
Avto naj bo načeloma tovarniško originalen oz. Avtentičen, če pa že ima predelave (platišča, amortizerji, izpuh,…), naj bodo le te v duhu časa. V kolikor gre za bolj množIčne modele iz konca 90-ih, je zahtevana popolna originalnost.
7. Starost vozila in modela
Starost vozila 20 let je spodnja meja za pridobitev youngtimer certifikata. V našem klubu načeloma zavračamo vozila, ki so bila uradno (frankfurt, ženeva, detroit, tokyo…) prvič predstavljena po 1.1.2000, četudi so že dosegla 20 let starosti. Izjeme je lahko izredno redek, poseben maloserijski model. Facelift modela oz. Novejša motorna verzija pri tem za nas nista oviri. Primer. Alfa romeo 156 gta je bila prvič predstavljena septembra 2001, a je za nas vseeno zanimiva, ker je bil model v osnovi uradno prvič predstavljen že septembra 1997.

Opozorila:

  • veljavnost certifikata se po petih letih ne podaljša, v kolikor se lastnik ne držI zgoraj zapisanih smernic.
  • popust pri zavarovalnici naj si interesent zagotovi še pred postopkom pridobitve certifikata.
  • imetnik youngtimer certifikata ni oproščen letne dajatve za uporabo cest. Oprostitev je možna šele, ko avto dopolni 30 let starosti in se certifikat prekvalificira iz youngtimerja.
Slovenija je svetovna specifika glede avtomobilskega dogajanja v 80-ih in 90-ih letih.

Postani naš član oz. članica še danes!

Janez Tomc

Predsednik kluba
+386 51 319 618

Tomaž Beguš

Tajnik
+386 41 512 723

Pišite nam

info@avtonostalgija.si

Kaj je youngtimer?

To je vozilo, ki se je praviloma izdelovalo v obdobju 80-ih in 90-ih let, je ohranjeno, originalno, tehnično zanimivo in, kot radi rečemo, ima dušo. Z youngtimerjem ima lastnik neko dolgoročno vizijo – ohranjati ga za prihodnje rodove.

Tako npr. youngtimer nikakor ne more biti starejši avtomobil z vgrajeno plinsko inštalacijo, ki je namenjen vsakodnevnemu nabijanju kilometrov. Ker se youngtimer vozi samo občasno tu poraba ne sme predstavljat problema, četudi znaša 20 litrov/100 km.

Iz istega razloga se moramo npr. sprijazniti z dejstvom, da nam pač glasbe ni potrebno poslušati iz USB ključka v tistih redkih dveh urah ljubiteljske vožnje z avtomobilom, katerega duh časa narekuje uporabo kasetofona oz. kasneje tudi običajnega CD-ja.

Nekateri se sprašujejo ali je avto, ki je ravnokar dopolnil 30 let oldtimer ali youngtimer?

Če je pridobil certifikat in homologacijo starodobnika, je sicer lahko oldtimer administrativno, nikakor pa ne ljubiteljsko gledano.
Lep primer je honda NSX, ki je že praznovala 30. obletnico predstavitve in ima lahko vse pogoje za pridobitev uradnega starodobniškega statusa. Ampak tak avto bo na srečanjih starodobnikov večno nezaželen, saj resnici na ljubo res ne spada v družbo avtomobilov s kromiranimi rozetami luči in kromiranimi kolesnimi pokrovi. Torej, primeren izraz za hondo NSX je youngtimer in bo tudi večno youngtimer. Tako, kot je npr. Ivan Cankar večni modernist, pa je umrl že davnega leta 1918. Ali pa, kot so milenijci predstavniki generacije, rojene v letih 1981 -1996.

Ljubitelji youngtimerjev gojimo tehnično kulturo določenega obdobja.

Kaj ne spada k nam?

Razne “čunga-lunga” predelave so najhujši sovražnik avtomobilske tehnične kulture. Če je avto star, je pač star. Na novo vgrajene novotarije so dostikrat tako neokusne, kot tangice na 90-letni starki.

Dobre prakse iz tujine.

V tujini je youngtimer že dolgo uveljavljen avtomobilski pojem, imajo pa tudi veliko srečanj in klubov za posamezne znamke.

V Nemčiji npr. se stanje oldtimerjev in tudi youngtimerjev ocenjuje z ocenami od 1 do 5 (1-kot nov, 5-grozen), na podlagi ocene pa je za lepše primerke (stanje 1 ali 2) brez težav možno skleniti kasko zavarovanje na dogovorjeno realno vrednost.

Zaradi velike konkurence in omejenih letnih kilometrov (tudi garaža je pogoj), so cene kaska zelo zmerne. Večina nemških zavarovalnic ponuja tak kasko za ljubiteljska vozila starosti od 20 let navzgor. Pri nas v Sloveniji takšnega kaska načeloma nikjer ni možno skleniti, razen če si zelo vztrajen in pod posebnimi pogoji.

Slovenija je svetovna specifika glede avtomobilskega dogajanja v 80-ih in 90-ih letih.

Da res je. V tem dvajsetletnem obdobju verjetno nikjer na svetu niso doživeli toliko zanimivih avtomobilskih zgodb, tako pozitivnih, kot negativnih. Temu je verjetno botrovalo dejstvo, da smo imeli v SFRJ poseben model socializma, kakršnega niso imeli prav nikjer na svetu – ne v Sovjetski zvezi, ne v državah Vzhodnega bloka, ne na Kubi, ne na Kitajskem in ne v Venezueli. Slovenija je imela znotraj SFRJ še poseben status, saj smo edini mejili na dve razviti kapitalistični državi – Avstrijo in Italijo.

V prehodu iz 80-ih v 90-ta so se tako v Sloveniji, kot v svetu zgodile velike družbene spremembe. Teh dogodkov enostavno ne moreš pozabiti.

Kaj vse smo Slovenci , glede avtomobilizma doživeli v 80ih in 90ih?

Kronološko urejeno:

  • sistem par-nepar,
  • bencinski boni,
  • “modre kuverte” za nakup avtomobila oz. 2-letno čakanje nanj,
  • vožnja na kurilno olje,
  • konsignacijske prodaje avtomobilov,
  • hiperinflacija – posledično prerivanje v vrstah za poceni nakup “dinarskih” avtomobilov,
  • Markovičev dinar – posledično nore cene v markah,
  • prvi privat uvozi novih avtov iz tujine,
  • afera Grubelič (Trend Grosuplje),
  • “hrvaška varianta” nakupa brez carine v osamosvojitvenem letu,
  • prvi lizingi (sistem “trije ta močni” ob neplačevanju),
  • vzporedni trg uradnih in sivih prodajalcev novih vozil,
  • množičen uvoz tujih leasing vozil v Slovenijo,
  • uvedba DDV – posledično umetno ustvarjena panika na trgu in s tem rekordna prodaja novih avtomobilov.

Prehod iz 80-ih v 90-ta je bil tudi čas, ko je večina Slovencev menjala fičke, katrce, jugote, stoenke in lade za “kapitalistične” avtomobile. Avto je bil takrat res statusni simbol v pravem pomenu besede.

Tudi mladina se je takrat mnogo bolj zanimala za avte, kot danes. Že 12 letniki so kupovali revije Avto magazin, Auto motor und sport, Gente motori in Quattroruote…

Ideal vsakega takega mulca je bil na hitro obogateti pri dvajsetih in se potem voziti čez Portorož v slogu; metalik črn BMW 525i s črnim usnjem, priprt šibedah, odprto okno, komolec ven, glasba na glas, sončna očala RayBan Aviator obvezna…

Zakaj so 80-ta in 90-ta najboljša leta avtomobilizma?

Evolucija avtomobila v 80-ih in 90-ih letih je bila res fascinantna, saj so najpomembnejše pridobitve postale avtomobilski standard ravno v tem obdobju;

Kronološko urejeno:

  • ura,
  • desno ogledalo,
  • peta prestava,
  • katalizator,
  • digitalni avtoradio,
  • avtoreverse kasetar,
  • sistem RDS,
  • električne šipe,
  • centralno zaklepanje (pri Francozih zmeraj daljinsko),
  • servo volan,
  • ABS,
  • zadnji vzglavniki,
  • voznikov airbag,
  • sovoznikov airbag,
  • 3. zavorna luč,
  • CD predvajalnik
  • klima.

To je bil tudi čas, ko razen katalizatorja še nič ni bilo podrejeno ekologiji. Takrat besede mobilnost še nismo uporabljali, poudarek je bil predvsem na uživanju v vožnji in vizualnem občudovanju avtomobila.

Z vsesplošnim razmahom interneta po letu 2000, se je tempo življenja zelo spremenil, poleg tega pa so si ljudje v življenju začeli postavljati nove prioritete. Tako pri nas, kot v svetu, je tudi avtomobil, kot predmet poželenja začel izgubljati na svoji veljavi.

Povpraševanje po avtomobilih je dandanes sicer ogromno, pa tudi vsi izdelki resnici na ljubo sploh niso slabi. Vendar pa splošnega odnosa do današnjih avtomobilov, nikakor ne moremo primerjati s tistim, ki smo ga poznali v 80-ih in 90-ih letih.

Ekipa Avtonostalgije 80&90